Zakaj se večina prehladov pojavi v zimskem času? Znanstveniki pravijo, da je za to odgovorna nizka relativna zračna vlažnost v notranjih prostorih.

Približno 90 % časa preživimo v notranjih prostorih, pozimi še več. Ravno takrat, ko ima ogrevan zrak zelo nizko relativno zračno vlažnost. Poleg tega je treba vedeti, da lahko topel zrak sprejme veliko več vlage kot hladen. Ko torej segrejemo hladen zunanji zrak, se poveča njegova sposobnost sprejemanja vode. Njegova relativna vlažnost pade, kar kaže vsak higrometer. Tudi pri blagih zimah so razlike med zrakom zunaj in zrakom v notranjih prostorih velike.

Toda zrak, ki ga vdihavamo, bi moral v bronhije prispeti s 100-odstotno vlažnostjo. Na poti do tja ga vlaži predvsem nos, manj usta, žrelo in sapnik. Migetalke celotnih dihalnih poti so skupaj s sluzjo, ki jih prekriva, del premišljenega samočistilnega mehanizma. Migetalke se skupaj premikajo naprej in nazaj, kot trava v vetru. Na njihovih konicah je lepljiv sluzast sloj, ki upočasnjuje vdor virusov, bakterij in alergenov v telo.

Migetalke, ki se premikajo, prenašajo sekret in vse škodljive snovi v smeri grla, kjer jih nato izkašljamo ali po hrkanju pogoltnemo. V nosu poteka prenos sluzi navzdol, v smeri proti grlu, v bronhijih pa navzgor. Pri dobro navlaženem zraku in optimalno delujoči sluznici se vse škodljive snovi odstranijo iz dihalnega trakta v 5 do 30 minutah in niso več škodljive.

Samočistilni mehanizem, poškodovan zaradi suhega zraka, pomeni večjo nevarnost obolenj!
Presuh zrak ne povzroča samo hrapave kože in suhih oči. Škodi tudi zaščitnemu mehanizmu dihalnih poti. Njegova sluznica se zasuši, postane židka in ovira gibanje migetalk, tako da se sluzasta preproga zaustavi. Poleg tega je moteno tudi delovanje obrambnih mehanizmov, ki temeljijo na protitelesih in obrambnih snoveh.

Videposnetek na Youtube.com nazorno prikazuje postopek samočiščenja. Neka študija je pokazala, da npr. astmatiki, ki v Nemčiji predstavljajo 10 % vseh otrok in 5 % odraslih, ne morejo več zadostno vlažiti vdihanega zraka. Pri njih lahko vlaženje zraka olajša simptome.

Na spletni strani, Kindergesundheit-info.de, zvezne centrale za informiranje o zdravju pri okužbi z gripo priporoča povišanje zračne vlažnosti in veliko tekočine.

Pri običajnih temperaturah sobnega zraka je za človeka najprijetnejša zračna vlažnost med 40 in 60 odstotkov, pravi prof. dr. Marmai. Uravnotežena zračna vlažnost krepi odpornost telesa proti povzročiteljem bolezni, kot so bakterije in virusi, ter pomaga pri blaženju težav dihalnega trakta, kot so astma, alergije in okužbe.

---