Ustrezna vlaga na delovnem mestu

Primerna zračna vlažnost odločilno vpliva na različne situacije v vsakodnevnem življenju – v poslovnem okolju kakor tudi v zasebnem bivalnem prostoru. Pomen količine vlage v zraku je tako pomemben, da so v številnih državah opredeljene jasne smernice za obratovanje in vzdrževanje vlažilnih naprav.

Znanstveno dokazano je, da le ozek razpon med 40-% in 60-% relativno vlažnostjo zagotavlja idealne pogoje za zdravje, delovno storilnost, dobro počutje in ohranjanje vrednosti. V sodobnih stavbah z debelimi stavbnimi ovoji, centralnim ogrevanjem in prezračevalnimi napravami teh mejnih vrednosti ni mogoče vsakodnevno ohranjati brez aktivnega vlaženja zraka. V brošuri so pojasnjeni zdravstveni razlogi za ustrezno zračno vlažnost in posamezni pozitivni zdravstveni in gospodarski učinki, ki jih ima ustrezno vlaženje zraka na delovna mesta.



Priporočeno območje vlažnosti
za zaščito dihalnih poti

Svetlo modro polje v diagramu h,x prikazuje območje, ki je najboljše za varovanje zdravja. To območje temelji na priporočilih številnih zdravstvenih študij (neposredna povezava), ki se ukvarjajo s povezavami med širjenjem kapljic z mikroorganizmi, preživetjem virusov, nevarnostjo okužbe in zračno vlažnost. Na to območje se osredotočajo tehnični standardi in strokovni načrtovalci pri projektiranju in delovanju klimatskih sistemov.




Mollierov diagram h,x za prikaz termodinamičnih procesov

h, x-diagram | Priporočeno območje vlažnosti


Zakaj je zrak pozimi
tako neprijetno suh?

Vsi smo že kdaj doživeli neprijetne posledice presuhega zraka: koža postane luskasta in razpokana, nosna in žrelna sluznica ter oči se izsušijo in v njih zaznamo draženje. Posledično se počutimo neprijetno in smo bolj dovzetni za bolezni dihal. Kateri pa so pravzaprav vzroki zato, da postane zrak v prostoru še posebej v hladni sezoni tako neprijetno suh?

Črtni grafikon Relativna vlažnost

Odgovor nam poda kratek izlet v fiziko in termodinamiko.
Kapaciteta zraka za absorbiranje vode se razlikuje glede na temperaturo. Pozimi lahko mrzel zunanji zrak absorbira zelo malo vlage. Z ogrevanjem (pri čemer potencial za absorbiranje vlage naraste) se relativna zračna vlažnost dodatno zniža, kar ustvari zelo suh zrak v prostoru. Brez aktivnega vlaženja zraka je skoraj nemogoče doseči zdravo zračno vlažnost v prostoru, ki znaša med 40 do 60 %.

Kako vpliva suh zrak na
širjenje virusov gripe?

Rezultati nove študije Univerze Yale kažejo, da nizka zračna vlažnost znatno pospeši in poveča širjenje virusov gripe (influence) in s tem povezane nevarnosti okužbe ter pogosto težke ali celo smrtonosne bolezni.

Hkrati pa je tudi Inštitut Roberta Kocha (RKI) v svojih poročilih o epidemiologiji influence, ki se je v Nemčiji pokazala z bolezenskimi in smrtnimi primeri zaradi gripe, našel povezavo s hladnimi (suhimi) zimskimi sezonami. V poročilu z leta 2017/2018 je inštitut objavil naslednje rezultate (glejte diagram: število akutnih, respiratornih okužb):

  • Gripa se je začela širiti proti koncu leta (KT 50), višek je dosegla februarja in marca
    (KT 6 do KT 12) in je popustila aprila.
  • V letih 2017/2018 je RKI zabeležil okoli 9 milijonov obiskov pri zdravnikih in 45.000 napotitev v bolnišnice zaradi okužb z virusom gripe. Poleg tega inštitut ocenjuje, da je bilo zabeleženih dodatnih 5,3 milijona bolniških odsotnosti zaradi gripe brez zdravniškega potrdila.
  • Gripa še posebej hudo prizadene osebe, starejše od 35 let. Podatki RKI za leto 2017/2018 z 2 milijonoma obolelih kažejo na velik porast primerov okužb z virusom gripe v primerjavi z leti 2012/2013 in 2014/2015, ki so do takrat predstavljali vrhunec. V grafičnem prikazu je predstavljena statistika Inštituta Roberta Kocha o bolniških odsotnostih zaradi gripe v letih 2017/2018, ki kaže ma izrazit porast v hladnih, suhih letnih časih med decembrom in marcem (analiziranih je bilo 332.873 prijavljenih primerov bolezni).
Kakšni so učinki suhega zraka?

Najnovejši rezultati študije priznane univerze Yale
Grafika prikazuje pomembno povezavo med obolenji zaradi gripe in pomanjkanjem zračne vlažnosti v obdobju od decembra do aprila.
Mnenja o tem, ali ta povezava resnično obstaja, se v zdravniških krogih razhajajo. Dokaz za to so maja 2019 ponudili raziskovalci priznane ameriške Univerze Yale v svoji celoletni študiji z naslovom »Low ambient humidity impairs barrier function and innate resistance against influenza infection« (Nizka vlažnost v prostoru oslabi delovanje pregrade in naravno odpornost proti okužbi z virusi gripe). Brez da bi natančno razlagali medicinske podrobnosti te študije o vplivih manjše zračne vlažnosti na širjenje virusov gripe in odpornost ljudi proti virusom gripe, tukaj predstavljamo najpomembnejša spoznanja in rezultate raziskovalcev:

  • Povezava med prenizko zračno vlažnost in zmožnostjo preživetja in širjenja virusov gripe obstaja in je bila tudi jasno dokazana.
  • Prenizka zračna vlažnost zmanjša delovanje samočistilnega mehanizma dihalnih poti in posledično zmanjša odpornost imunskega sistema proti virusom. Ko virus prodre skozi plast sluzi dihalnega organa, ki predstavlja prvo pregrado imunskega sistema, se začne izločati interferon, ki aktivira gene za blokiranje in boj proti virusom. Če uspe virusom prodreti tudi skozi to drugo zaščitno plast, se kot tretja stopnja aktivira imunski sistem, ki sprosti imunske odgovore, specifične za določene viruse. V okolju, kjer je zračna vlažnost prenizka, te tri ovire ne učinkujejo in posledično omogočijo razvoj bolezni gripe.
  • Intenzivnost bolezni se poslabša pri nizki relativni zračni vlagi ne glede na virusno obremenitev.
    Nizka zračna vlažnost tudi zavira možnost obnavljanja celičnih tkiv.

Vodja razvoja Akiko Iwasaki povzame osrednje rezultate študije: naša nova spoznanja o zračni vlažnosti ter vidiki in ukrepi za zmanjšanje gripnih obolenj, ki izhajajo iz teh spoznanj, so izjemno pomembni, saj sezonske okužbe z virusi gripe še naprej naraščajo in po vsem svetu vsako leto povzročijo pol milijona smrtnih primerov.

Študija jasno dokazuje, da suh zrak v prostoru okrepi učinke gripe.
Dokazano je tudi, da relativna zračna vlažnost med 40 % in 60 % zmanjša možnost virusne okužbe in oteži postopek prenašanja. Zato priporočamo: nizka zračna vlažnost sicer ni edini dejavnik, ki lahko povzroči širjenje virusov gripe in bolezen. Kljub temu pa je vzpostavljanje najmanj 40-% relativne zračne vlažnosti, še zlasti v hladnih in suhih zimskih mesecih, ustrezen ukrep za znatno zmanjšanje širjenja virusov gripe in števila obolenj.

Funkcije treh imunskih pregrad za
zaščito pred virusnimi okužbami

1. imunska pregrada
Virusi se prenašajo po sluznicah dihalnih poti.
Te so zgrajene iz vrhnjice, sluznice lastne plasti in migetalk na površini vrhnjice sluzi,
prenašanje povzročiteljev bolezni, ki so vstopili v telo po dihalni poti.
Dihalne sluznice
2. imunska pregrada
Geni se branijo pred virusi
Ko virus prodre skozi prvo imunsko pregrado, interferoni aktivirajo gene,
ki se borijo proti virusom in jih blokirajo.
Geni preprečujejo viruse
3. imunska pregrada

Prilagodljiv imunski sistem
Če virusu uspe prodreti tudi skozi 2. obrambno stopnjo, se aktivira prilagodljiv imunski sistem,
ki prek B- in Z-celic sprosti imunske odgovore, specifične za določen virus.
Prilagodljivi imunski sistem

Hitra analiza zraka v pisarni z grafom ocene
tveganja zračne vlažnosti v prostoru



Če se zaposleni v pisarnah pritožujejo nad prenizkimi temperaturami ali prenizko zračno vlažnost ali pa pogosto obolevajo zaradi bolezni dihal, lahko z naslednjim postopkom hitro in enostavno objektivno analizirate in ocenite klimo v prostoru. Postopek temelji na tako imenovanem »grafu ocene tveganja ozračja«, ki ga priporoča nemško zakonsko zavarovanje za primer nezgode (DGUV) v svojem sporočilu 215-510 »Ocena ozračja v prostoru«. Ker pa se ta graf ocene tveganja DGUV nanaša le na pritožbe zaradi visokih sobnih temperatur in visoko zračno vlažnost v prostoru, je podjetje Condair razvilo »grafe ocene tveganja zračne vlažnosti v prostoru« za suh zrak v prostoru.

Kako se uporablja ta graf ocene tveganja in katere rezultate daje?

1. korak:
V pisarnah, kjer se zaposleni pritožujejo nad suhim in neprijetnim zrakom v prostoru, je treba izmeriti sobne temperature in zračno vlažnost v prostoru.

2. korak:
Izmerjene vrednosti se vnesejo v grafe ocene tveganja zračne vlažnosti: temperatura se vnese na os X, relativna zračna vlažnost pa vzdolž poševne linije zračne vlažnosti v prostoru.

3. korak:
Uporaba grafa ocene tveganja zračne vlažnosti je prikazana na dveh primerih.


1. primer: Potreba po ukrepanju
Velja, če na primer sobna temperatura znaša 22 °C, zračna vlažnost v prostoru pa je 30-odstotna. Ti dve vrednosti se v diagramu sekata v točki A. Iz te točke povlečemo vodoravno črto v levo do roba grafike (os Y) do točke B. Nato povežemo točko B z lestvico zračne vlažnosti v prostoru na levi strani diagrama, in sicer z izmerjeno vrednostjo zračne vlažnosti v prostoru (v našem primeru je to 30 %). Rdeča črta, ki pri tem nastane, poteka skozi rdeče območje grafa ocene tveganja.

To območje pomeni nezadostno zračno vlažnost v prostoru in posledična tveganja za zdravje. Če rezultatska črta seka rdeče območje grafa ocene tveganja, je iz zdravstvenega vidika priporočljivo povečati relativno zračno vlažnost v prostoru.
2. primer: Optimalna zračna vlažnost v prostoru
V primerjavi s tem ponazarja ta primer z zelenimi črtami v grafih ocene tveganja dobro klimo v prostoru z zadostno zračno vlažnost v prostoru. Izmerjena sobna temperatura znaša 22 °C, relativna zračna vlažnost v prostoru pa je 50 %. Vrednosti se sekata v točki C, od katere ponovno povlečemo vodoravno črto do levega roba grafa do točke D. Če povežemo točko D z merilno lestvico vlažnosti ob diagramu z izmerjeno vrednostjo vlažnosti, ki znaša 50 %, poteka črta, ki jo pri tem dobimo, zdaj skozi zeleno območje. To območje označuje zadostno ali dobro zračno vlažnost v prostoru in posledično manjše tveganje za zdravstvene težave ali nevarnosti zaradi suhega zraka.
Če poteka črta, ki označuje zračno vlažnost v prostoru, v grafu ocene tveganja v nevtralnem območju med rdečim in zelenim območjem,
je kljub temu priporočljivo povečati zračno vlažnost v prostoru.