Primerna zračna vlažnost odločilno vpliva na različne situacije v vsakodnevnem življenju – v poslovnem okolju kakor tudi v zasebnem bivalnem prostoru. Pomen količine vlage v zraku je tako pomemben, da so v številnih državah opredeljene jasne smernice za obratovanje in vzdrževanje vlažilnih naprav.
Znanstveno dokazano je, da le ozek razpon med 40-% in 60-% relativno vlažnostjo zagotavlja idealne pogoje za zdravje, delovno storilnost, dobro počutje in ohranjanje vrednosti. V sodobnih stavbah z debelimi stavbnimi ovoji, centralnim ogrevanjem in prezračevalnimi napravami teh mejnih vrednosti ni mogoče vsakodnevno ohranjati brez aktivnega vlaženja zraka. V brošuri so pojasnjeni zdravstveni razlogi za ustrezno zračno vlažnost in posamezni pozitivni zdravstveni in gospodarski učinki, ki jih ima ustrezno vlaženje zraka na delovna mesta.
Svetlo modro polje v diagramu h,x prikazuje območje, ki je najboljše za varovanje zdravja. To območje temelji na priporočilih številnih zdravstvenih študij (neposredna povezava), ki se ukvarjajo s povezavami med širjenjem kapljic z mikroorganizmi, preživetjem virusov, nevarnostjo okužbe in zračno vlažnost. Na to območje se osredotočajo tehnični standardi in strokovni načrtovalci pri projektiranju in delovanju klimatskih sistemov.
Mollierov diagram h,x za prikaz termodinamičnih procesov
Vsi smo že kdaj doživeli neprijetne posledice presuhega zraka: koža postane luskasta in razpokana, nosna in žrelna sluznica ter oči se izsušijo in v njih zaznamo draženje. Posledično se počutimo neprijetno in smo bolj dovzetni za bolezni dihal. Kateri pa so pravzaprav vzroki zato, da postane zrak v prostoru še posebej v hladni sezoni tako neprijetno suh?
Odgovor nam poda kratek izlet v fiziko in termodinamiko.
Kapaciteta zraka za absorbiranje vode se razlikuje glede na temperaturo. Pozimi lahko mrzel zunanji zrak absorbira zelo malo vlage. Z ogrevanjem (pri čemer potencial za absorbiranje vlage naraste) se relativna zračna vlažnost dodatno zniža, kar ustvari zelo suh zrak v prostoru. Brez aktivnega vlaženja zraka je skoraj nemogoče doseči zdravo zračno vlažnost v prostoru, ki znaša med 40 do 60 %.
Rezultati nove študije Univerze Yale kažejo, da nizka zračna vlažnost znatno pospeši in poveča širjenje virusov gripe (influence) in s tem povezane nevarnosti okužbe ter pogosto težke ali celo smrtonosne bolezni.
Hkrati pa je tudi Inštitut Roberta Kocha (RKI) v svojih poročilih o epidemiologiji influence, ki se je v Nemčiji pokazala z bolezenskimi in smrtnimi primeri zaradi gripe, našel povezavo s hladnimi (suhimi) zimskimi sezonami. V poročilu z leta 2017/2018 je inštitut objavil naslednje rezultate (glejte diagram: število akutnih, respiratornih okužb):
Najnovejši rezultati študije priznane univerze Yale
Grafika prikazuje pomembno povezavo med obolenji zaradi gripe in pomanjkanjem zračne vlažnosti v obdobju od decembra do aprila.
Mnenja o tem, ali ta povezava resnično obstaja, se v zdravniških krogih razhajajo. Dokaz za to so maja 2019 ponudili raziskovalci priznane ameriške Univerze Yale v svoji celoletni študiji z naslovom »Low ambient humidity impairs barrier function and innate resistance against influenza infection« (Nizka vlažnost v prostoru oslabi delovanje pregrade in naravno odpornost proti okužbi z virusi gripe). Brez da bi natančno razlagali medicinske podrobnosti te študije o vplivih manjše zračne vlažnosti na širjenje virusov gripe in odpornost ljudi proti virusom gripe, tukaj predstavljamo najpomembnejša spoznanja in rezultate raziskovalcev: