zdravniško mnenje


Mnenje zdravnika o vlaženju zraka: koristno ali ne?

»Naši nosovi so naše osebne klimatske naprave«


Ljudje preživimo več kot 90 % svojega življenja v zaprtih in vedno bolj nepredušno zatesnjenih notranjih prostorih. Kakovost klime in zraka v njih je vse bolj odvisna od fizičnih pogojev v stavbi in stavbenih sistemov. Znanje in sposobnost nadzorovanja temperature glede na zastavljene cilje je na voljo. Zdaj lahko svobodno izbiramo. Ta svoboda izbire ni na voljo našim dihalom, koži in očem ali ljudem v stavbi. Dihalne poti morajo ujeti vsako kapljico vlažnosti, ki je ni zagotovila tehnologija za nadzor klime. V vsakem položaju morajo obdelati vdihani zrak tako, da alveole prejmejo stoodstotno vlago. Nos, usta, grlo in bronhiji morajo tekmovati z neusmiljenim, žejnim zrakom, ki si prizadeva dose��i polno nasičenost, tj. 100 % vlažnost. Zato poberejo vlago, kjer je na voljo, ne glede na njeno obliko. Večino časa, ker so ljudje edini vir vlage v delovnih okoljih in v stanovanjskih okolji, postanejo svoji vlažilniki zraka. Moramo razumeti, da vlažnost, ki jo proizvajajo ti »človeški vlažilniki zraka« dokaj hitro doseže mejo, ko se začnejo pojavljati pritožbe in bolezni. Kaj dejansko pomeni, da vlažnost v veliki stavbi ne presega 20 ali 30 %? To pomeni, da zahteve, ki so jim izpostavljeni nos, grlo in bronhiji vseh trenutno prisotnih oseb, lahko privedejo do potencialne dekompenzacije.

Suhost in izpostavljenosti prahu sodita skupaj
Bolj suh, ko je zrak, več prahu vsebuje. V kurilni sezoni med uravnavanjem temperature in ohranjanjem čistosti dihalnih poti, prah in suhost obremenita dihalne poti do skrajne meje in tudi čez to mejo. To ustvari dvojno obremenitev, saj se obe komponenti medsebojno ojačata. Klimatske razmere v zaprtih prostorih predstavljajo izziv za naše dihalne poti, ki jim niso izpostavljene na prostem.

V vseh neodvisnih raziskavah že več desetletij, 30–40 % anketirancev pravi, da je zrak presuh. Naj njihovo zahtevo za boljše vlaženje razumemo kot zahtevo po udobju? Odgovor dobro obveščenega in zaskrbljenega zdravnika je jasen: ne! Ni nobenega utemeljenega argumenta, ki bi zagovarjal ustreznost ali celo prednost stopnje vlažnosti pod 40 % – vendar pa obstajajo številne, dokumentirane slabosti za zdravje. Večina ljudi ne opazi, da je raven vlažnosti v zraku prenizka, ali to opazijo z zamikom. Zato te številne posledice za zdravje prizadetih lahko le ohlapno povežemo s stopnjo vlažnosti v zraku. Dejstvo je, da pogubne posledice suhega zimskega zraka, ki jih večina pozna že leta in meni, da so neizogibne in naravne, niso bile vzročno povezane, in jih zato prenašajo. Vsako leto med kurilno sezono bo večina od nas podlegla vsaj prehladu. Redno smo izpostavljeni epidemijam gripe in kroničnim okužbam dihalnih poti (nosne alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), težave s sinusi), ki postajajo vse hujše in obsežnejše. Le redko se vprašamo, zakaj je temu tako – kar pa ni prav, saj s tem škodujemo svojemu zdravju.

Učinkovitost zdravih nosov
Velika nihanja vlage in temperature na prostem lahko preživimo brez posledic samo zato, ker imamo vsi svojo učinkovito klimatsko napravo: naš nos. Njegova naloga je, da čisti zrak in uravnava njegovo temperaturo (z vlaženjem in ogrevanjem). Velja prepričanje, da lahko naš nos dobro prenaša obremenitve zaradi suhega in prašnega zimskega zraka. To je v bistvu res za tiste, katerih nosovi delujejo brezhibno in na optimalni ravni – to velja za približno dve tretjini prebivalstva. Nenormalno oblikovani nosovi in predvsem zamašeni nosovi z večjim uporom med pretokom ne morejo zagotoviti optimalne temperature, ker je potrebna popolna ali delna preusmeritev na dihanje skozi usta. Občutek zamašenosti in suhosti v nosu, sta dve najpogostejši težavi in nista prisotni samo pri ljudeh z alergijami (rinitisom in astmo, 20–40 % prebivalstva). Vsi, ki imajo od prej poškodovane nosne sluznice (npr. zaradi ponavljajoče se okužbe), kadilci in veliko starejših občanov, so prav tako prizadeti. Suh in vroč zrak predstavlja dodaten stres za vse te ranljive skupine, ki se mu ne morejo izogniti na svojem delovnem mestu ali celo v javnih zgradbah in nakupovalnih centrih. Sluznica v njihovih dihalnih poteh je poškodovana in je bolj dovzetna za okužbe. Ker število alergij v zadnjih petdesetih letih nenehno narašča in ker naši notranji prostori postajajo vedno bolj suhi, to vprašanje postaja vse bolj pomembno.

Zakaj?
»Kako in kdaj je vlaženje dejansko koristno in kdaj je nujno?«, je bilo vprašanje, ki so si ga zastavili uredniki revije cci Zeitung v marčevski številki, letnik 2015, in je bila objavljena pred sejmom ISH/Aircontec, ki je potekal v marcu. Uredniki so predstavili dve novi raziskavi o vlaženju, ki sta prišli do različnih zaključkov. Te raziskave so na sejmu ISH sprožile razprave, ki še vedno potekajo. Naj ponovimo: Poleg aktualne raziskave inštituta Fraunhofer, ki poudarja prednosti vlaženja, je analiza Kurta Hildebranda, profesorja gradbene tehnologije na Univerzi v Lucernu na oddelku za inženirstvo in arhitekturo, obravnavala vprašanje, ali je povečanje udobja z vlaženjem zraka v notranjih prostorih koristno. V julijski številki revije cci Zeitung letnika 2015 so uredniki revije cci Zeitung objavili obsežne odzive bralcev na to polemiko. V tej številki je spregovoril tudi drug strokovnjak: Dr. Walter Hugentobler, ki je govoril o vlaženju zraka z vidika zdravnika. V naslednji številki je strokovni prispevek objavil častni profesor Klaus Fitzner, ki je utemeljil svoje trditve z vidika tehničnih ved.

Kakšna je optimalna notranja klima v kurilni sezoni?
Nizke nastavitve vlažnosti se pogosto opravičujejo s komentarjem, da se v našem podnebju, zunaj na prostem, pojavljajo podobne vrednosti. Na ta način, jih ni mogoče opredeliti kot nenaravno nizke. Primerjava urnih povprečij (vlažnost zraka pri 20 do 24 °C, tj. pri notranji temperaturi) v našem zmernem podnebju pokaže, da le majhen odstotek urnega povprečja pade pod 30 %. Mediana vlažnosti zraka je konsistentno večja od 50 %, tudi v suhih regijah in na območjih s suhimi vetrovi (Föhn). Zato je količina vlage v zaprtih prostorih v zimskem času očitno nižja od tiste v našem zmernem podnebju.

»Vlaženje zraka v zimskem času je nepotrebno« – posledice tega pogleda
Ali naj se maksimalno sproščanje vlage iz človeškega telesa, ki vpliva na veliko telesnih sistemov, podpira, ali naj se samo spremlja, ker so to samo »z udobjem povezani neželeni učinki«? Obremenjena niso samo dihala, ampak tudi oči, koža, možgani, ledvice in kri. Spremembe zaradi dehidracije so zaznavne in merljive brez izjeme pri vseh navedenih organih. Najbolj znani, preučeni in zanesljivo ponovljivi učinki so učinki na oči in kožo. Negativni učinki na delovanje možganov so tudi dobro dokumentirani. Na primer literatura s področja letenja (letalstva) je polna člankov o nevarnih posledicah dehidracije na vid, stopnjo odzivnosti in sprejemanje odločitev pilotov. Prav tako so bile pogosto dokumentirane negativne posledice suhega zraka na intelektualne sposobnosti pisarniških delavcev in študentov.

Ključno vprašanje – kakovost zraka
Kakovost zraka je opredeljena s kakovostjo in količino delcev in vsebnostjo vlage. Vsebnost vode v zraku je v tem kontekstu glavni fizični parameter. Neposredno vpliva na skoraj vse postopke v zvezi z delci. To poteka v mikroskopskem svetu, ki je neviden. Vendar pa so posledice vsakodnevnih učinkov znane in lahko razumljive. Pogovorni izraz »suh, kot prah« povzema najpomembnejši fizični učinek suhega zraka. Suhost je povezana z visokimi ravnmi prahu v zraku. V povezavi s površino ta izraz pomeni, da je tako suho, da se prah lahko oprime površine. V bistvu, suhost zahteva večji »čas lebdenja« za prašne delce, in če pristanejo na površini, bodo tam ostali le krajši čas. Obe dejstvi obremenita naše dihalne poti.

Zrak, ki ga dihamo, je aerosol
Z vidika fizike je vdihani zrak mešanica plinov, trdnih in kapljičastih delcev in vlage. Ta mešanica se imenuje aerosol. Iz zdravstvenega stališča večina delcev spada med onesnaževalce zraka in veliko jih predstavlja resno tveganje za naše zdravje. Osebe v stavbi nimajo druge izbire: morajo vdihavati, kar koli je na voljo. Aerosolna mešanica ni vidna s prostim očesom, čeprav tudi sveži, čisti morski zrak vsebuje približno tisoč milijonov delcev na kubični meter. Fin in grob prah in kapljice v obliki aerosolov lebdijo več ur v zraku, odvisno od njihove velikosti, naokrog pa jih prenašajo toplotni in prisilni konvekcijski tokovi, ki se razdelijo, stanjšajo in prenesejo na prosto. V danem prostoru večina praha ne lebdi v zraku, ampak je odložena na površinah. Dinamična distribucija delcev med površino in zrakom bistveno vpliva na vlažnost in konvekcijo.

Voda: aerosolno lepilo 
Kakšen je pomen vlage v tem dinamičnem prepletanju sil? Vlažnost podpira procese, ki odstranjujejo prah iz zraka in ga prisilijo, da se drži površine (zmanjšanje motenj prahu). Vsi ti procesi se lahko proučijo in izmerijo z eksperimenti. Odražajo tudi naše vsakdanje izkušnje. Če želimo očistiti prašne površine, nanje razpršimo vodo ali vsaj uporabimo vlažno krpo. V nasprotnem primeru lahko prah, ki se vrtinči, pride v naš nos in dihalne poti ter povzroči kihanje in kašljanje.

Blažilni učinki zračne vlažnosti so dobro znani vsem, ki so alergični na cvetni prah. Višja vlažnost zraka ohranja cvetni prah na cvetličnih glavicah in drugih površinah in preprečuje njegov prehod v zrak. Zato vlaga omogoča tistim, ki so alergični na cvetni prah, da lažje dihajo tudi v zaprtih prostorih. To velja tudi za ljudi, ki so alergični na živali in pršice (alergije na prah). Višja vlažnost povzroči, da se hišni prah (nosilec omenjenih alergenov) prime površine, kar zmanjša koncentracijo alergenov v zraku.

Znanstveno ozadje
Molekule vode, ki so prisotne v zraku kot vodna para, navlažijo vsako površino v prostoru, ko je vlažnost povečana. To velja tudi za površine delcev v zraku, ki imajo premer več kot 0,1 m. Takrat postanejo »kondenzacijska jedra«. Vlaženje se začne tudi pri nizki vlažnosti 10 % in se enakomerno nadaljuje z dvigovanjem vlage. Vlaženje omogoča površinam in delcem v zraku, da se »zlepijo«. Zaradi tega se veliko bolje držijo drug drugega (agregacija). Vsi vemo, da se fin prah zelo dobro prime na površino, ki je rahlo navlažena, če se vlažnost poveča, pa se prah lahko tudi zlepi skupaj (agregira). V bolj suhih pogojih prah lahko enostavno odpihne. Zrak pri sobni temperaturi, z naravno stopnjo vlažnosti od 50 do 60 %, ima naslednje prednosti pred suhim zrakom s stopnjo vlažnosti od 20 do 30 %:

  • zrak daje bolj svež in prijeten občutek. Smo v območju popolnega toplotnega udobja in ne v prehodnem območju, ki ga lahko, odvisno od vašega pogleda, opišemo kot »še vedno udobno« ali »postaja nekoliko neprijetno«.
  • Občutena temperatura je 1 do 2 stopinji višja, kar pomeni, da je mogoče doseči udobno počutje z nastavitvijo sobne temperature, ki je 1 do 2 stopinji nižja.
  • Rekuperacija notranje toplote je boljša pri višji vlažnosti. Oddajanje toplote ljudi se spremeni iz mirujočega stanja v občutljivo.
  • Vonji postanejo manj intenzivni.
  • Nastane manj neželenih elektromagnetnih tokov.
  • Manj vode izpari na dragoceno pohištvo, slike, glasbene instrumente, tekstil in knjige. To pomeni, da dlje obdržijo svojo vrednost.
  • Virusi, ki povzročajo gripo in prehlad in nas obremenjujejo čez zimo, so v veliki meri uničeni v nekaj minutah.
  • Zgoraj navedene prednosti so tako doma kot na delovnem mestu pospremljene s komentarji, kot so »predrago in energetsko potratno« ali »tveganje za nastanek plesni je previsoko«. V proizvodnem sektorju pa se te prednosti pogosto uporabljajo za optimizacijo procesov in tudi za zmanjšanje prahu in hrupa. Vlažnost je nepogrešljiva povsod, kjer nastaja neželen prah zaradi vrtanja, brušenja in rezkanja, ki ga je treba zmanjšati, tudi pri čiščenju strupenih industrijskih hlapov.

Tehnologija čistih prostorov kot standard 
V nekaterih pogledih lahko izkušnje, pridobljene pri razvoju tehnologije čistih prostorov, razumemo kot standard za doseganje ciljev v panogi inštalacijskih storitev za stavbe. Osnovna ideja čistih prostorov je doseči čim manjšo količino delcev v zraku. V večini čistih prostorov se to doseže z vlažnostjo v območju od 50 do 60 % in posebej zasnovanim izpodrivnim prezračevanjem. V kemični in farmacevtski industriji so včasih potrebni posebni suhi in čisti prostori, saj je pri nekaterih procesih treba zagotoviti zelo nizko vlažnost, le nekaj odstotkov. V teh prostorih je običajno obvezna uporaba maske za obraz. Ta služi kot zaščita pred prahom in zmanjša sušenje dihalnih poti. Pogosto je obvezna tudi uporaba posebnih anti-statičnih oblek za zaščito kože in rokavic. Ta delovna mesta imajo posebna pravila za odmore, vzorce pitja in nego kože. Ta delovna mesta zelo dobro ponazarjajo dejstvo, da suhost ni neškodljiva.

Kontaminacije notranjih prostorov s strani ljudi v stavbi
Ko ljudje niso prisotni in dejavni v zaprtem prostoru, lahko izmerimo »koncentracijo delcev v ozadju«. Nanjo vpliva kakovost zunanjega zraka in dovedenega zraka iz filtrov, če so prisotni. Najhujša kontaminacija s škodljivim prahom (hišni prah) se zgodi, ko so uporabniki notranjega prostora aktivni. Na to ne vplivajo filtri za dovod zraka. Različne naloge in neizogibne aktivnosti, kot so hoja, odpiranje in zapiranje vrat, čiščenje in ročno delo lahko povečajo število delcev za desetkrat ali celo do stokrat. Višja stopnja vlažnosti v zraku ima preventivni učinek: ohranja nekaj neželenih delcev, prilepljenih na površine, kjer se lahko razkužijo, absorbirajo in odstranijo.

Povzetek 
Opisani dogodki nimajo samo vsakodnevnih in zelo praktičnih posledic za naše delovno okolje in življenjske prostore, temveč tudi za medicinske in znanstvene proizvodne postopke. Prednosti dobro navlaženega zraka se uporabljajo posebej na teh področjih in namerno zanemarjene v življenjskih prostorih. Vlaženje zraka ponuja predvsem doslej neporabljeni preventivni potencial. Zato ga moramo čim bolj izkoristiti.
Mnenje zdravnika o vlaženju zraka: koristno ali ne? - Dr. med. Walter Hugentobler, upokojeni specialist za splošno interno medicino in docent na inštitutu za družinsko medicino univerze v Zürichu