Plinski parni vlažilnik zraka je izotermni parni vlažilnik zraka, ki namesto električne energije za segrevanje vlažilne vode uporablja plinski gorilnik.

Posebej pri industrijskih sistemih, kjer je že tako ali tako prisotna plinska napeljava, je uporaba plinskih vlažilnikov zraka večinoma cenovno ugodnejša kot uporaba elektrike. (odvisno od trenutnih cen plina in elektrike)

Način delovanja plinskega parnega vlažilnika zraka
Izgorevalni sistem plinskega parnega vlažilnika zraka temelji na plinskem ventilatorskem gorilniku s spremenljivim predmešanjem in tlačnem regulirnem ventilu za plin. Pri potrebi po vlaženju se zažene ventilator gorilnika in ustvari podtlak na odprtini za vstop zraka. Ventilator se na kratko zažene, da izpiha sistem. Nato se za 15 sekund aktivira vžigalnik. Ta čas elektronski avtomat za vžig izvede diagnozo varnostnih sistemov, kar vključuje tudi preverjanje tlačnega stikala, ki nadzoruje podtlak na vstopniku zraka. Če varnostni sistemi pravilno delujejo, se odpre tlačni regulacijski ventil za plin, zmes plin-zrak pa se vžge z vžigalnikom.
Tlačni regulacijski ventil za plin zagotavlja konstantno razmerje med zrakom in zemeljskim plinom oz. propanom, ne glede na število vrtljajev ventilatorja ali drugih pogojev okolice. Zrak in plin se v ventilatorju povsem pomešata in speljeta do odprtin gorilnika, kjer poteka izgorevanje.
Vroči plini, ki nastanejo pri izgorevanju, se skozi šikano v notranjosti izmenjevalnika toplote vodijo do izstopa za izpušne pline.
Raven v rezervoarju vode se neprestano nadzoruje z nivojsko sondo. Pri prvem zagonu naprave krmiljenje preveri delovanje nivojske sonde. Med tem testom se rezervoar najprej napolni do ravni A, nato izprazni do ravni C in nato znova napolni do ravni A. Takoj, ko se pri ponovnem polnjenju doseže raven B in je test nivojske sonde uspešno zaključen, je vlažilnik pripravljen na delovanje. Takoj, ko pride do zahteve po vlaženju, se začne proces gorenja in proizvodnja pare.

Rekuperacija toplote izpušnih plinov prek klimatskega sistema
Vodenje izpušnih plinov skozi izpust klimatskega sistema ima velike prednosti. Prva je enostavnejša namestitev, saj ni potreben dimnik. Toplota izpušnih plinov se regenerativno izrablja z rekuperacijo v klimatskem sistemu, ne da bi se kakovost izpušnega zraka pri tem negativno spremenila.
Energija v izpušnih plinih je na voljo brezplačno, prihranki pa se lahko vključijo v potrebe po gretju.
Različne stopnje moči omogočajo izbiro naprave, ki je primerna za potrebe za veliko območje uporabe. Z naraščanjem količine pare se poveča tudi grelna moč, ki je pridobljena v klimatskem sistemu.

Celotna uporabna grelna moč izpušnega plina se izraža kot občutna toplota zaradi visoke temperature izpušnih plinov in latentne toplote v obliki vodne pare. Vrednosti v oklepajih predstavljajo občuteno pridobljeno toploto brez kondenzacijske toplote.

Proizvodnja pare	Toplota izpušnih plinov	WRG 65%		WRG 70%		WRG 75 %
40 kg/h	4,5 kW	2,9 kW	(1,5)	3,2 kW	(1,6)	3,4 kW	(1,7)
80 kg/h	9,0 kW	5,8 kW	(3,1)	6,4 kW	(3,3)	6,8 kW	(3,5)
120 kg/h	13,5 kW	8,7 kW	(4,6)	9,6 kW	(4,9)	10,2 kW	(5,2)
160 kg/h	18,0 kW	11,6 kW	(6,1)	12,8 kW	(6,6)	13,6 kW	(7,0)
200 kg/h	22,5 kW	14,5 kW	(7,6)	16,0 kW	(8,2)	17,0 kW	(8,7)
240 kg/h	27,0 kW	17,4 kW	(9,2)	19,2 kW	(9,9)	20,4 kW	(10,5)