Načeloma ločujemo med tremi fizikalnimi metodami: izparevanje, atomizacija in izhlapevanje.

Izparevanje je izotermni postopek, atomizacija in izhlapevanje pa sta adiabatna postopka.

Pri adiabatnem vlaženju zraka se voda dovaja zraku v tekoči obliki, tako da mora še doseči plinasto agregatno stanje. Za to je potrebna energija, ki se okoliškemu zraku odvede v obliki toplote. Ker pri tem pride do padca temperature, se ta postopek imenuje tudi adiabatni hladilni učinek.

Izhlapevanje
Pri izhlapevanju vode je voda speljana prek preprog za izhlapevanje, zrak, ki se vlaži, pa je speljan prek teh preprog, s čimer pridobi vlago. Prednost pri vlaženju zraka z izhlapevanjem je ta, da ima ta tip poleg nizkih obratovalnih stroškov tudi nizke stroške investicije.
Poleg tega izhlapevanja ni mogoče uporabiti samo za vlaženje, temveč tudi za hlajenje zgradb. Zaradi posrednega hlajenja z izhlapevanjem je hlajenje izjemno energijsko učinkovito. Tako je mogoče klimatske naprave narediti precej manjše, hkrati pa so obratovalni stroški občutno zmanjšani.

Atomizacija
Pri atomizaciji mehanski atomizatorji ali šobe vodo v zrak dovajajo v obliki drobnih kapljic. Ker se tudi tu spreminja agregatno stanje vode in se za to porablja energija iz okoliškega zraka, lahko adiabatni sistemi za vlaženje zraka v območjih z visokim tvorjenjem toplote poleg vlaženja prispevajo tudi nekaj k hlajenju. Območja uporabe
Adiabatno vlaženje zraka se uporablja na različnih področjih. V vročih državah je to zdaj pomemben del hlajenja zunanjega zraka. V Medini so na trgu pred eno največjih mošej na svetu za senčenje in hlajenje namestili 250 klimatiziranih sončnikov. Z adiabatnim vlaženjem zraka skrbijo za občutno znižanje temperature, povprečno 10 °C.

Adiabatno vlaženje zraka se uporablja tudi v elektroindustriji, npr. v računalniškem centru podjetja Facebook v Lulei na Švedskem. Tu se hladijo tri strežniške dvorane s površino po 28.000 m² s 13.000 l vode na uro, torej močjo 8.840 kW.

Primer preračuna za adiabatno vlaženje zraka

Podano:
Izračun ∆h/∆x:

∆h	=	kJ/kg
∆x		g/kg suhega zraka