Nevarnost z mikrobi okuženih kapljic na suhem zraku!
Vodni aerosoli so najmanjši v zraku lebdeči delci, ki lahko vsebujejo mikrobe ali mikroorganizme. V zrak vstopijo prek dihal, ko nekdo kihne ali zakašlja, in prenašajo patogene, kot so virusi gripe, na druge ljudi.
Vlažnost zraka v prostoru je bistvenega pomena za sposobnost preživetja mikrobov in to, kako dolgo najmanjši aerosoli lebdijo v njem. In zakaj je tako?
Mikrobom ustreza suh zrak
Suh zrak v zaprtih prostorih z manj kot 40-odstotnim deležem relativne vlažnosti povzroči, da se drobne kapljice, v katerih so virusi prehlada ali gripe, posušijo. Tako se patogeni ohranijo in ostanejo kužni še dolgo časa.
Vlažen zrak ubija viruse
V optimalnem razponu relativne vlažnosti od 40 do 60 odstotkov se aerosoli skrčijo samo toliko, da se koncentracija soli v jedru aerosola poveča do stopnje, na kateri mikrobi in mikroorganizmi, ki so v njem, odmrejo.
To je prikazano tudi na spodnjem grafikonu kontaminacije po Scofieldu in Sterlingu. Kontaminacija z virusi, mikrobi, plesnimi in bakterijami je najnižja v razponu od 40 do 60 odstotkov. V tem razponu je možnost, da bi se okužili z gripo ali prehladom, najmanjša.
Onemogočitev ali ohranitev
Razmerje med vlažnostjo in prisotnostjo mikrobov v zaprtih prostorih po dr. Walterju Hugentoblerju
Številni higieniki, epidemiologi in strokovnjaki s področja gradbeništva še vedno verjamejo, da najnižja možna stopnja vlažnosti preprečuje razvoj in širjenje bakterij in plesni ter da prispeva k preprečevanju bolezni.
Tak pogled je napačen. Dr. Walter Hugentobler je pojasnil, kako vlažnost zraka v zaprtih prostorih stavb vpliva na mikrobe.
preberite več
Glavna zmota mnogih ljudi je, da intuitivno izraza »vlažnost« in »vlaga« v smislu mokrote razumejo kot sopomenki. Ne plesni ne bakterije svojih potreb po vodi ne morejo zadovoljiti z vlažnostjo zraka. Potrebujejo vodo v tekoči obliki na neporozni površini (kondenzat), v poroznih materialih, kot so mavec, tapete in les, oziroma v napeljavah za vodo (vodovodni in kanalizacijski sistemi).
Therefore, the most efficient and healthy way to minimize the water supply to the microbes is not to reduce the indoor humidity, but to improve the insulation of the building shell. As long as the surface temperature does not fall below the critical value (corresponding to 80% equilibrium humidity), no microbial growth can occur. Nevertheless, unsuccessful attempts have been made to prevent the formation of mold through deep indoor humidity for decades. The victims here are the building users, or more specifically, their respiratory tract.
Sluznice dihal in oči ter koža se s tako suhim zrakom zelo težko spopadajo in zadržujejo vodo, ki jo potrebujejo. Ker mora sluznica dihal zrak na poti do pljučnih mehurčkov navlažiti do 100-odstotne vlažnosti, se popolnoma izsuši. Tako ljudje postanejo bolj občutljivi za okužbe, saj lahko mikrobi izkoristijo idealne pogoje za prenos po zraku, kot je opisano v nadaljevanju.
Zračni prenos mikrobov
Že pred 50 leti so znanstveniki dokazali, da nizka vlažnost (in nizka temperatura v prostoru) prispeva k zračnemu prenosu mikrobov. Dokazano je, da patogeni, ki povzročajo okužbe dihal (bakterije ter virusi gripe in prehlada), patogeni črevesnih okužb, ki se najpogosteje pojavljajo pozimi (rota- in norovirus), ter tudi glivične spore in drobci lažje in v večjem številu vstopajo v dihala, če je zrak suh. Zato ima znižanje vlažnosti kot zaščita pred vlago stranski učinek povečanja nevarnosti izpostavljenosti drugim nevarnim snovem poleg plesni.
Večina mikrobov se širi po različnih poteh prenosa, vendar običajno izbirajo tiste, pri katerih so pogoji trenutno najugodnejši. V ogrevanem ozračju v zaprtih prostorih je to navadno po zraku. Zračni prenos prek mikroskopsko majhnih kapljic, ki jim rečemo aerosoli, je izredno učinkovit in to pot prenosa je težko preprečiti. Ni nujno, da sta vir in cilj okužbe časovno ali prostorsko tesno povezana. Mikrob lahko več dni miruje na površini, preden pride v stik s svojim ciljem – vlažnimi dihalnimi potmi, na primer prek kroženja zraka v prostoru.
Rezultati raziskav več kliničnih študij na različnih skupinah ljudi dokazujejo učinkovitost preventive z vlaženjem zraka v grelni sezoni: število okužb dihal se zmanjša za 20 odstotkov pri odraslih in za 50 odstotkov pri otrocih. Število dni bolniških odsotnosti pozimi se zmanjša za 20 odstotkov.
Fizikalno in biološko ozadje
Čas preživetja virusov gripe in drugih mikrobov v zraku je odvisen od vlažnosti. Medtem ko pri zelo visoki vlažnosti preživijo več ur, pri relativni vlažnosti med 40 in 60 odstotki postanejo neaktivni v nekaj minutah. Če vlažnost pade pod 40 odstotkov, virusi in mikrobi preživijo več ur in celo bistveno dlje. V izsušenih kapljicah zraka so dobesedno konzervirani. Fizikalno in biološko razlago za to trditev najdemo v fizikalnih lastnostih aerosolov: zaradi sproščanja vode do točke, ko je doseženo stanje termodinamičnega ravnovesja, kar je blizu 50 odstotkov relativne vlažnosti, pride do nasičenosti različnih snovi, ki so raztopljene oziroma prisotne v vodi.
Zaradi prenasičenosti raztopine v areosolnih kapljicah mikrobi postanejo neaktivni v nekaj minutah. Če je vlažnost zraka v zaprtih prostorih med 40 in 45 odstotki, pa se te snovi v nekaj sekundah posušijo in kristalizirajo.
Mikrobi ostanejo ujeti v posušenih aerosolih in so še vedno aktivni. Membrane njihovih celic ostanejo nedotaknjene in mikrobi lahko še vedno povzročijo okužbo. Po ponovnem hidrogeniranju, na primer ob vstopu v vlažna dihala, se mikrobi spet sprostijo in lahko povzročijo novo okužbo.
Therefore, the most efficient and healthy way to minimize the water supply to the microbes is not to reduce the indoor humidity, but to improve the insulation of the building shell. As long as the surface temperature does not fall below the critical value (corresponding to 80% equilibrium humidity), no microbial growth can occur. Nevertheless, unsuccessful attempts have been made to prevent the formation of mold through deep indoor humidity for decades. The victims here are the building users, or more specifically, their respiratory tract.
Sluznice dihal in oči ter koža se s tako suhim zrakom zelo težko spopadajo in zadržujejo vodo, ki jo potrebujejo. Ker mora sluznica dihal zrak na poti do pljučnih mehurčkov navlažiti do 100-odstotne vlažnosti, se popolnoma izsuši. Tako ljudje postanejo bolj občutljivi za okužbe, saj lahko mikrobi izkoristijo idealne pogoje za prenos po zraku, kot je opisano v nadaljevanju.
Zračni prenos mikrobov
Že pred 50 leti so znanstveniki dokazali, da nizka vlažnost (in nizka temperatura v prostoru) prispeva k zračnemu prenosu mikrobov. Dokazano je, da patogeni, ki povzročajo okužbe dihal (bakterije ter virusi gripe in prehlada), patogeni črevesnih okužb, ki se najpogosteje pojavljajo pozimi (rota- in norovirus), ter tudi glivične spore in drobci lažje in v večjem številu vstopajo v dihala, če je zrak suh. Zato ima znižanje vlažnosti kot zaščita pred vlago stranski učinek povečanja nevarnosti izpostavljenosti drugim nevarnim snovem poleg plesni.
Večina mikrobov se širi po različnih poteh prenosa, vendar običajno izbirajo tiste, pri katerih so pogoji trenutno najugodnejši. V ogrevanem ozračju v zaprtih prostorih je to navadno po zraku. Zračni prenos prek mikroskopsko majhnih kapljic, ki jim rečemo aerosoli, je izredno učinkovit in to pot prenosa je težko preprečiti. Ni nujno, da sta vir in cilj okužbe časovno ali prostorsko tesno povezana. Mikrob lahko več dni miruje na površini, preden pride v stik s svojim ciljem – vlažnimi dihalnimi potmi, na primer prek kroženja zraka v prostoru.
Rezultati raziskav več kliničnih študij na različnih skupinah ljudi dokazujejo učinkovitost preventive z vlaženjem zraka v grelni sezoni: število okužb dihal se zmanjša za 20 odstotkov pri odraslih in za 50 odstotkov pri otrocih. Število dni bolniških odsotnosti pozimi se zmanjša za 20 odstotkov.
Fizikalno in biološko ozadje
Čas preživetja virusov gripe in drugih mikrobov v zraku je odvisen od vlažnosti. Medtem ko pri zelo visoki vlažnosti preživijo več ur, pri relativni vlažnosti med 40 in 60 odstotki postanejo neaktivni v nekaj minutah. Če vlažnost pade pod 40 odstotkov, virusi in mikrobi preživijo več ur in celo bistveno dlje. V izsušenih kapljicah zraka so dobesedno konzervirani. Fizikalno in biološko razlago za to trditev najdemo v fizikalnih lastnostih aerosolov: zaradi sproščanja vode do točke, ko je doseženo stanje termodinamičnega ravnovesja, kar je blizu 50 odstotkov relativne vlažnosti, pride do nasičenosti različnih snovi, ki so raztopljene oziroma prisotne v vodi.
Zaradi prenasičenosti raztopine v areosolnih kapljicah mikrobi postanejo neaktivni v nekaj minutah. Če je vlažnost zraka v zaprtih prostorih med 40 in 45 odstotki, pa se te snovi v nekaj sekundah posušijo in kristalizirajo.
Mikrobi ostanejo ujeti v posušenih aerosolih in so še vedno aktivni. Membrane njihovih celic ostanejo nedotaknjene in mikrobi lahko še vedno povzročijo okužbo. Po ponovnem hidrogeniranju, na primer ob vstopu v vlažna dihala, se mikrobi spet sprostijo in lahko povzročijo novo okužbo.
V razponu med 40 in 60 odstotki je število bakterij v vodi najmanjše.
Relativna vlažnost zraka med 40 in 60 odstotki je optimalna za človeško telo. Vlažnost v tem razponu je neugodna za mikrobe, plesni in bakterije, zato je v zraku malo snovi, ki bi lahko bile kužne za ljudi. V tem razponu je možnost, da bi se okužili z gripo ali prehladom, najmanjša.